Trenutno pregledujete:

Pogosta vprašanja

Energija vode

1. Kaj je hidroenergija

Pridobivanju električne energije iz hidroelektrarne pravimo hidroenergija. Poleg tega, da je to obnovljiv vir energije, ki je trajen oziroma se v naravi stalno obnavlja, je tudi čist vir energije, saj pri delovanju hidroelektrarne ne prihaja do nikakršnih odpadkov, emisij CO2 in drugih onesnaževanj okolja. Hidroenergijo so začeli izkoriščati naši predniki že pred dvema tisočletjema. Več stoletij je namesto človeka opravljala fizično delo. Uporabljali so jo za pogon mlinov, žag, črpalk in drugih podobnih naprav. Kasneje so ljudje ugotovili, da lahko hidroenegijo pretvorijo v električno energijo, kjer z različnimi vodnimi turbinami pretvarjamo energetski potencial vodotokov v mehansko energijo, ki se nato preko generatorjev pretvarja v električno energijo. Glede na to razlikujemo različne tipe hidroelektrarn:

  • pretočne elektrarne: vsa voda, ki doteka do elektrarne se sproti porablja oziroma pretvarja v električno energijo in zato je moč te elektrarne odvisna od trenutnega dotoka oziroma pretoka reke;
  • akumulacijske elektrarne: za pregrado je akumulacijsko jezero, v katerem se voda shranjuje v času, ko je električne energije dovolj, v času, ko potreba po električni energiji naraste pa se voda porablja;
  • pretočno-akumulacijske elektrarne: imajo za pregrado jezero, vendar pa je le-to manjše kot pri akumulacijskih in omogoča le shranjevanje vode v nočnem času, ko so potrebe po električni energiji manjše, ter porabo vode podnevi, ko potrebe po električni energiji narastejo.

2. Kako določimo primernost lokacije postavitve HE

Hidromehanske naprave za proizvodnjo električne energije običajno postavimo na lokacijah, kjer nam izračun med pretokom in padcem vode poda razpoložljivo moč vode, kar je osnova za izbiro najprimernejšega tipa turbine. Osnovni predpogoj za izkoriščanje vodotoka na določeni lokaciji je pridobitev koncesije s strani države.

3. Kakšna je zgodovina električne energije

Prva elektrarna v Sloveniji je bila zgrajena leta 1883. Poganjal jo je parni stroj, električno energijo pa je proizvajal dinamo. Elektrarna je danes razstavljena v Tehniškem muzeju v Bistri.

Izmenični električni tok, je izum Nikole Tesle, ameriškega znanstvenika in izumitelja, rojenega na Hrvaškem. Izmenični električni tok je električni tok, pri katerem električni naboj ne teče venomer v isti smeri (tako kot pri istosmernem toku), ampak niha.

Nikola Tesla je leta 1896 postavil tudi hidroelektrarno na reki Niagari in daljnovod do Buffala v državi New York in s tem postavil temelje sodobnega elektromagnetnega sistema.

Decembra 1951 so v ZDA zasvetile prve štiri žarnice, ki jih je napajala električna energija, proizvedena s pomočjo jedrskega reaktorja. To je bil poskusni oplodni reaktor, namenjen predvsem proizvodnji plutonija.
Leta 1954 so v mestu Obninsk v Sovjetski zvezi pognali prvo jedrsko elektrarno na svetu. Po skoraj 50 letih obratovanja so jo leta 2002 zaradi finančnih in varnostnih razlogov zaprli.
Leta 1977 je v Pirenejih začela delovati prva elektrarna na sončno energijo.

Energija sonca

1. Kako veliko sončno elektrarno potrebuje štiričlansko gospodinjstvo?

Glede na statistične podatke elektrodistributerjev Slovenije o porabi električne energije štiričlanske družine in ob predpostavki da optimalno projektirana sončna elektrarna pridela 1119 kWh/leto, je na osnovi le tega potrebna sončna elektrarna moči od 3 kW do 4 kW, da bi zadostili lastnim potrebah po električni energiji.

2. Kako dolga je življenjska doba sončnih elektrarn?

Življenjska doba sončnih elektrarn je 30 let in več, kar omogoča varno in usmerjeno obliko naložbe. Varnost je poleg zagotovljene podpore pri odkupu električne energije zagotovljena tudi z dolgoročnim donosom pri proizvajanju električne energije po končanem obdobju vračanja vloženih sredstev.

3. Kakšno vzdrževanje zahtevajo sončne elektrarne?

Sončna elektrarna je sistem, sestavljen iz številnih elementov ter namenjen stalnemu in zanesljivemu delovanju. Pomembno je vedeti, da je največja izguba dohodka tisti čas, ko elektrarna zaradi različnih razlogov ne oddaja električne energije, saj pogodba o odkupu električne energije kljub temu velja. Najpomembnejše  je sprotno spremljanje delovanja sistema in njegove učinkovitosti, zaznavanje anomalij v delovanju ter takojšnje ukrepanje.

4. Kaj bomo s proizvedeno električno energijo naredili po 15 letih?

Državne podpore v obliki zagotovljenih odkupnih cen so v Sloveniji pogodbeno zagotovljene za dobo 15 let. Po poteku 15 let, pa lahko investitor s prodajo proizvedene električne energije služi denar in postane dejaven na trgu električne energije, saj sam izbira ponudnika za nakup električne energije. Pomembno je, da investitor izbere najboljšega ponudnika, ker je od tega odvisen njegov zaslužek.

Lahko pa se bo investitor po 15 letih odločil za samooskrbo z proizvedeno električno energijo iz sončne elektrarne za potrebe hiše, objekta, poslovne zgradbe, viške pa še vedno oddajal v omrežje po ceni, katero bo pridobil od najboljšega ponudnika.

5. Kakšno vzdrževanje zahtevajo sončne elektrarne?

Sončna elektrarna je sistem, sestavljen iz številnih elementov ter namenjen stalnemu in zanesljivemu delovanju. Pomembno je vedeti, da je največja izguba dohodka tisti čas, ko elektrarna zaradi različnih razlogov ne oddaja električne energije, saj pogodba o odkupu električne energije kljub temu velja. Najpomembnejše  je sprotno spremljanje delovanja sistema in njegove učinkovitosti, zaznavanje anomalij v delovanju ter takojšnje ukrepanje.

Učinkovita raba energije

1. Na kakšen način mi Gorenjske elektrarne, d.o.o. lahko zagotovijo prihranek pri poslovanju?

Z izvedenimi projekti učinkovite rabe energije. Učinkovitejša raba energije pomeni, da enak učinek dosežemo z znižanjem porabe energenta. To pomeni nižji račun za oskrbo z energijo. Sodelovanje našega podjetja pri projektu se financira z delom prihranka, drug del pa že takoj ostane naročniku storitev.

2. Ali je moj objekt primeren za postavitev soproizvodnje?

Za smiselnost postavitev sistema soproizvodnje električne in toplotne energije je potrebnih več izpolnjenih pogojev, najpomembnejši pa je toplotni odjem. Brez ustreznega toplotnega odjema ni projekta soproizvodnje. Zato je najprej nujna pridobitev verodostojnih podatkov o dinamiki porabe toplote. Šele tej potem sledi podrobnejša analiza v kateri se preveri tudi poraba električne energije, možnost priključitve naprave na omrežja, lokacijski pogoji, ipd…

3. Kakšne prihranke je možno doseči s projektom prenove razsvetljave?

Prihranki so odvisni od zastarelosti obstoječe razsvetljave in trajanja delovanja razsvetljave. Poraba električne energije za razsvetljavo se s prenovo lahko zmanjša tudi na manj kot polovico in podoben je tudi finančni učinek – stroški se lahko v določenih primerih tudi več kot prepolovijo.

Utegne vas zanimati tudi...

Hitre povezave