Trenutno pregledujete:

Sanacija oblog iz petobetona akumulacijskega bazena Lomščica

Avtor:
svetovanje na področju raziskav, razvoja, kakovosti in upravljanja z energijo
Obloge iz penobetona umetnega akumulacijskega bazena, ki s koristno prostornino 62.300 m3 omogoča obratovanje hidroelektrarne Lomščica je bilo potrebno po 20 letih obratovanja potrebno sanirati. Uporabljeni so bili inovativni pristopi za sanacijo reg

Zaščitna vodotesna obloga v bazenu je izdelana iz armiranih plošč penobetona približne velikosti 4 × 5 m, med katerimi so približno 4 cm široke in 8 cm globoke rege. Prvotno so bile te rege zapolnjene z elastobitumnom in zaradi zaščite pred ultravioletnimi žarki prekrite s posebnim zaščitnim trakom. Ta trak se je na določenih mestih sčasoma odlepil, elastobitumen je pod vplivom sončnih žarkov, vročine in zmrzali deloma iztekel oziroma odpadel. Pokazala se je nevarnost, da bi zaradi netesnosti v regah prišlo do pronicanja vode, izpiranja podlage in posedanja penobetonskih plošč.

V penobetonskih ploščah so nastale razpoke dveh vrst. Prve so bile posamične razpoke širine približno 0,5 do 1 mm večje globine, od katerih nekatere potekajo horizontalno ali vertikalno po celi širini oziroma višini posameznega polja. Te imajo večji škodni vpliv in jih je bilo potrebno sanirati. Druge so manjše lasaste in gostejše mrežaste razpoke manjše globine, ki so po oceni strokovnjakov nastale na osončeni strani bazena že v fazi izdelave in  niso kritične.

Sanacija bazena se je začela sredi julija 2008 s pranjem betonskih površin in reg med ploščami z vodnim curkom pritiska cca. 250 barov. Izmed več ponudnikov izbrani izvajalec del HIS d.o.o. iz Ljubljane je najprej izdelal vzorčno površino. Po meritvah, ki jih je izvedel inštitut Igmat, po pranju betonskih površin je bila oprijemna trdnost betona zadovoljiva in betonske površine ustrezno pripravljene za naslednje faze dela.
Dela so se najprej začela na zgoraj ležečih betonskih površinah, zato je elektrarna od 15. julija do 11. avgusta 2008 obratovalna pretočno z znižano kvoto vodne gladine v akumulacijskem bazenu. Ko so potekala dela na spodnjem delu bazena, to je od 11. avgusta do 28. avgusta 2008, pa je bilo obratovanje elektrarne zaustavljeno.

Na podlagi vzorčno izvedene sanirane površine je bil izbran dobavitelj materialov za sanacijo Deitermann. S pomočjo njihovega predstavnika v Sloveniji in strokovne službe iz Avstrije so bili delavci izvajalca na terenu natančno poučeni o postopkih dela. Najprej so se začela dela na sanaciji reg med betonskimi ploščami. Levo in desno je bilo treba 20 cm od rege zarezati v betonsko površino po vsej dolžini utor globine 1 cm, da se z zatesnitvijo tega utora zmanjša pritisk vode pod novim slojem hidroizolacije. Po zarezovanju utora treba površine betona ponovno očistiti in površino na mestu hidroizolacije premazati s prednamazom Eurolan TG2. Po osušitvi prednamaza (približno čez 1 uro) je sledil nanos prvega sloja visokofleksibilne tesnilne mase Superflex D2, ki mora zapolniti celotno rego in stransko zarezane utore globine 1 cm. Nanos se je izvedel z gladilko v širini 50 cm vzdolž celotne rege. Na posušeni prvi sloj tesnilne mase je sledil nanos drugega sloja v katerega je bila preko področja rege položena specialna vodotesna folija iz butil-kavčuka širine 30 cm.

Sanacija razpok v penobetonskih ploščah, ki so presegale širino 0,5 mm, je potekala podobno. V razpoko je bilo potrebno po vsej dolžini zarezati utore enake širine in globine ter odstraniti prah. Po osušitvi prednamaza Eurolan TG2, se je zareze zapolnilo s tesnilno maso Superfleks D2. Manjše poškodbe (luknje, vdolbine) so sanirali s tesnilno maso Superflex D2, kateri je bilo primešanega 30 % kremenčevega peska.

Pri opisanih sanacijskih delih je potrebno izpostaviti predvsem dobro sodelovanje med strokovno službo dobavitelja sanacijskih materialov, izvajalcem del in naročnikom, kar je za uspešen potek del pri tako specialnih delih nujno potrebno.

V Službi za investicije in razvoj Gorenjskih elektrarn so vodili pripravljalna dela, izbor izvajalca in koordinacijo pri izvedbi. Projektni vodja izvedbe je bil Ludvik Kralj, vodja programskih del Drago Papler, pri realizaciji obratovalnega režima nivoja vode v akumulacijskem bazenu pa sta sodelovala stikalca porečja Tržiške Bistrice, Vinko Švab in Jože Gradišar. Nadzor gradbene sanacije je izvajal Aleš Robič iz podjetja Domplan.

Utegne vas zanimati tudi...

Hitre povezave