Trenutno pregledujete:

Na mednarodni konferenci Komunalna energetika 2016 o energetski učinkovitosti in upravljanju z energijo

12.05.2016
Avtor:
doc. dr. Drago Papler
doc. dr. Drago Papler
svetovanje na področju raziskav, razvoja, kakovosti in upravljanja z energijo

Prispevek o energetski učinkovitosti in upravljanju z energijo na 25. konferenci Komunalna energetika v Mariboru, pomeni referenco energetskih storitev Gorenjskih elektrarn za potencialne naročnike in dokaz po zahtevah mednarodnega standarda ISO 50001 z vidika preverjanja, merjenja in analiziranja energetske učinkovitosti.

11. maja 2016 je potekalo v Mariboru jubilejno 25. mednarodno posvetovanje Komunalna energetika – oskrba z energijo 2016, v organizaciji Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor. V tematski sklop Energetska učinkovitost in upravljanje z energijo sta bila sprejeta dva prispevka doc. dr. Draga Paplerja. Prispevek »Energetska učinkovitost dosežena s sistematičnimi ukrepi upravljanja z energijo«, obravnava preverjanje, merjenje in analiziranje rabe energije ter s tem stroške s finančnega vidika in emisije CO2 z ekološkega vidika. Uvajanje energetskih kazalnikov v poslovne cilje podjetja Gorenjske elektrarne je zahteva pri vpeljavi standarda ISO 50001 za upravljanje z energijo, katerega namerava podjetje pridobiti jeseni 2016. Drugi prispevek je obravnaval prerazporeditev tržnih deležev dobaviteljev zaradi nižanja cen energije in povečevanja reguliranih cen (skupaj uporaba omrežja in prispevki za SODO, d.o.o., trošarina države in davek na dodano vrednost). Glede na predstavitve doc. dr. Draga Paplerja v okviru konference Komunalna energetika in iz njih izhajajočo diskusijo ter glede na dosedanjo sodelovanje pri prodaji energije sončne elektrarne FERI, je bila s strani Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Maribor dana pobuda za oblikovanje skupnih izhodišč za nadaljnje sodelovanje na področju obnovljive proizvodnje in učinkovite rabe energije.

Udeleženci iz akademske in gospodarske sfere ter lokalnih skupnosti so spremljali zanimive in raznovrstne pogledi na vključevanje obnovljivih virov energije v elektroenergetsko omrežje Slovenije in Evrope. Na eni strani je prevladovalo mnenje, da so OVE zaradi globalnega onesnaženja in sprejetih zavez, tako na evropskem kot tudi nacionalnem nivoju, nujnost in priložnost za industrijo. Skeptiki so poudarjali, da je bilo vključevanje OVE v elektroenergetsko omrežje Slovenije preveč stihijsko. Posledica so veliki finančni stroški, ki jih plačujejo vsi odjemalci. Slovenija v nasprotju z nemško industrijo nima vplivnega deleža pri proizvodnji komponent. Direktorat za energijo, Ministrstva za infrastrukturo je že uveljavil in še dopolnjuje zakonodajo, ki bo naravnana v smeri samooskrbe z OVE in vključuje tudi varovala s pomočjo katerih bo možno nadzirati stroške rabe OVE. Potrebnih je večje število pilotnih projektov pri katerih bo vključena znanstveno raziskovalna stoka, proizvajalci opreme in odjemalci, ki bodo na praktičnih primerih ugotavljali prednosti in slabosti uporabe določenih OVE. Slovenska industrija se mora vključiti v globalne procese in poskušati pridobiti čim večji delež proizvodnje elementov. Sedanjo proizvodnjo razpršenih virov je treba, z že znanimi in z novo raziskanimi metodami in postopki, vključevati v elektroenergetsko omrežje, ki ga moramo čim prej na vseh nivojih usposobiti kot »pametno omrežje«. Pri nadaljnjem vključevanju OVE v elektroenergetsko omrežje je treba upoštevati svarila stroke, da so in bodo nosilci zanesljivosti delovanja elektroenergetskega sistema Slovenije konvencionalni viri energije, kjer pa naj ima vodilno vlogo hidroenergija.

Galerija

Utegne vas zanimati tudi...

Hitre povezave