Trenutno pregledujete:

Povzetki referatov

UPRAVLJANJE Z ENERGIJO

S standardom za sistem upravljanja z energijo ISO 50001 zmanjšajmo stroške za energijo in emisije toplogrednih plinov

Blanka Kaker, SIQ – Slovenski institut za kakovost in meroslovje

Učinkovita raba energije je danes ključna tema tako na področju trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti, kot tudi na področju stroškovne učinkovitosti. Sistem upravljanja z energijo pomaga organizacijam izboljšati upravljanje porabe energije na način, da razvijejo energetsko politiko in oblikujejo akcijske načrte za njihovo doseganje. Ti lahko vključujejo uvajanje novih energetsko učinkovitih tehnologij, zmanjšujejo izgube energije, izboljšujejo obstoječe postopke. Orodje, ki organizacijam omogoča dosledno in učinkovito upravljanje z energijo, je mednarodni standard ISO 50001. Ta povzema princip P-D-C-A ter splošne zahteve iz drugih sistemov vodenja in tako omogoča integracijo sistema upravljanja z energijo z že obstoječimi sistemi vodenja. Povzema pa tudi izkušnje najboljših organizacij glede energetskega managementa.

Implementacija standarda ISO 50001 za upravljanje z energijo v sistem vodenja kakovosti podjetja

Doc. dr. Drago Papler, Gorenjske elektrarne, d. o. o.

V družbi za proizvodnjo električne energije Gorenjske elektrarne, d.o.o. Kranj se kakovost in odličnost odraža v poslovnih procesih vzpostavljenih po standardu SIST EN ISO 9001:2008 in po modelu odličnosti EFQM. Kot prva družba v elektroenergetskem sistemu smo vzpostavili sistem upravljanja z energijo po standardu SIST EN ISO 50001:2011, ki izboljšuje energetsko učinkovitost. Sistem je implementiran v sistem vodenja kakovosti družbe. S pomočjo standarda SIST EN 50001:2011 smo razvili in izvajamo energetsko politiko in zastavljamo okvirne in izvedbene cilje ter akcijske plane, ki upoštevajo zakonske zahteve in informacije o pomembni rabi energije.

Za merjenje in analizo energetske učinkovitosti smo razvili in uporabili sodobna orodja, ki omogočajo sproten in učinkovit pregled stanja porabe in proizvodnje energije. Energetsko nadzorni informacijski sistem »GEKenergija« temelji na spremljanju porabe določenega energenta, vrednotenju porabe in prihranka, tako v količinski porabi kot tudi v denarju. Z aplikacijo energetsko knjigovodstvo je omogočen hiter pregled mesečnih računov energentov in vode po posameznih postavkah in pregledna primerjalna analiza stroškov v časovnih vrstah.

S statističnim programskim paketom SPSS obdelujemo podatke v okviru kvantitativne raziskave. Kot metode uporabimo: opisno statistiko, analiza variance, korelacijsko analizo in multivariatno faktorsko analizo pri analizi anketnega vprašalnika o učinkovitem upravljanju z energijo.

Orodje »GEKenergija« za spremljanje porabe energije, primer izvedenega projekta v poslovni stavbi Elektra Gorenjska

Marko Novak, Gorenjske elektrarne, d. o. o.

Energetsko nadzorno informacijski sitem »GEKenergija« je namenjen spremljanju in vrednotenju proizvodnje ali rabe energentov po principu ciljnega spremljanja rabe energije (M&T). Omogoča takojšnje prihranke, ki jih brez sistematičnega informatiziranega pristopa ne bi identificirali. Sistem spodbudi tudi zavest pri uporabnikih za bolj ekonomično upravljanje z energijo, tako v storitvenem sektorju, kot tudi v industriji. Omogoča spremljanje porabe in stroškov, kot tudi kompleksnejše analize, povezane z določevanjem energetskih prihrankov in spremljanjem realizacije le-teh. Zato lahko z gotovostjo trdimo da z uvedbo in uporabo energetsko nadzornega informacijskega sistema »GEKenergija« trajno znižamo stroške tudi do 20% in več, investicija pa se običajno povrne prej kot v 12 mesecih.

Sistem »GEKenergija« je plod lastnega razvoja Gorenjskih elektrarn d.o.o.. V letu 2015 je bila uspešno izvedena integracija sistema na dveh lokacijah in sicer v upravni stavbi Gorenjskih elektrarn d.o.o. in v upravnih stavbah Elektra Gorenjske d.d., v letu 2016 pa je že izveden projekt v Biotehniškem centru Naklo, v delu pa so projekti na 3 lokacijah. Na vseh dokončanih lokacijah se že kažejo prvi pozitivni rezultati, saj se je poraba toplote za ogrevanje v primeru Gorenjskih elektrarn znižala za več kot 30 %, v primeru Elektra Gorenjska pa za okoli 20 %.

Energetsko knjigovodstvo - primer javnih stavb

Dejan Ferlin, Adesco, d. o. o.

Energetsko knjigovodstvo (EK) je programska oprema za energetsko upravljanje stavb, katere uporabnost ni vidna skozi ime aplikacije, ampak skozi njeno vsebino in funkcionalnosti. EK je zaključena celota funkcionalnosti, ki poskrbijo za kakovostni vnos podatkov, njihovo verodostojnost, obdelavo, pregled  ter poročanje za potrebe različnih projektov na področju energetske učinkoviti in ostalih ciljev. Napredna informacijska tehnologija omogoča hitro vzpostavitev EK-ja in usposabljanje bodočih uporabnikov. Informacijska platforma EK-ja mora omogočati kakovostni vnos podatkov, saj so le ti osnova za vse nadaljnje korake pri spremljanju in izvajanju projektov. EK mora biti prijazen do uporabnika, z mnogimi funkcionalnostmi, ki omogočajo pregled skozi grafe in tabele. Prav tako vsebuje kakovosten EK tudi ostale funkcionalnosti kot npr. normalizacija, ciljno spremljanje, načrtovanje in spremljanje projektov, priprava investicijskih dokumentacij, vrednotenje prihrankov itd. E2 MANAGER je programska oprema za EK, katero uporablja preko 1800 stavb, med katerimi so: 60 slovenskih občin s svojimi javnimi zavodi, domovi za ostarele, hoteli, mala in velika podjetja ter druge javne in ostale organizacije. Le kakovostni EK je primeren za energetsko upravljanje stavb ter služi kot orodje lastnikom stavb in energetskim managerjem pri izvajanju različnih ukrepov.

Interni priklop sončne elektrarne ter priklop na distribucijsko omrežje na primeru BC Naklo ter alternativa samooskrbe za gospodinjstva

Iztok Jenko in Miha Flegar, Gorenjske elektrarne, d. o. o.

V referatu je predstavljena izraba obnovljivih energije za proizvodnjo elektrike, njeno učinkovito rabo in uspešno upravljanje z njo, kar predstavlja Temeljne smernice podjetja Gorenjske elektrarne d.o.o.. Cilj je spodbujanje delne samooskrbe s pomočjo obnovljivih virov energije in hkrati doseganje prihrankov v obliki energetskega upravljanja obstoječih proizvodnih virov in porabnikov. Na praktičnem primeru so predstavljeni učinki in tehnična izvedba projekta.

OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE

Energetska samooskrba v krožnem gospodarstvu – primer občine Kočevje

Doc. dr. Henrik Gjerkeš, Valter Pisk, doc. dr. Marjana Šijanec Zavrl, GI  ZRMK, Univerza v Novi Gorici

Koncept krožnega gospodarstva temelji na načelu identifikacije in čim večjega izkoriščanja endogenih potencialov ter dviga dodane vrednosti v lokalnem okolju z vsemi multiplikativnimi učinki, ki pri tem nastanejo. Največji, še ne v zadostni meri izkoriščen razvojni potencial občine Kočevje predstavlja gozd. Koncept krožnega gospodarstva v občini Kočevje je zasnovan na izhodišču, da z območja občine ne odide noben hlod neobdelan in da se lesna biomasa izkoristi v največji možni meri ob hkratnem poviševanju stopnje lokalne energetske samooskrbe na poti v nizkoogljično skupnost. To vključuje celovito, trajnostno gospodarjenje z gozdom, sečnjo in spravilo hlodov ter pripravo lesa za proizvode z višjo dodano vrednostjo ob istočasni izrabi manjvrednega lesa in ostankov za proizvodnjo toplotne in električne energije. Celovitost trajnostne verige lesa zagotavlja vključitev socialnega podjetništva, izobraževanja kadrov, dodatnega usposabljanje zaposlenih in ohranjanja obstoječih oziroma ustvarjanje novih zelenih delovnih mest.

Krožno gospodarstvo v občini Kočevje je organizirano v obliki centra predelave lesa za celovito ravnanje z lesno biomaso, ki ga upravlja gospodarska družba v javni lasti. Krožni proizvodni proces, začet z zbiranjem lesne biomase z vsemi elementi, se nadaljuje z žagalno linijo, opcijsko s peletarno, in se sklene s sušilnicami, ki deskam povišajo dodano vrednost, ter kogeneracijskim sistemom s procesom uplinjanja (manjvredne) lesne biomase za proizvodnjo električne in toplotne energije. Neposredni trajnostni učinki implementacije krožnega gospodarstva so obogatitev javnih sredstev za 3,2 mio EUR in 45 novih zelenih delovnih mest v prvih 15 letih delovanja, povečanje lokalne samooskrbe z električno energijo za 12 % in zmanjšanje emisije CO2 za 3.920 t na leto. Postopno uvajanje krožnega gospodarstva v občini Kočevje je primer uspešne in racionalne implementacije dolgoročne razvojne strategije Slovenije za trajnostni razvoj lokalnih skupnosti, oživitev lesnopredelovalne industrije in dvig konkurenčnosti gospodarstva v Sloveniji.

Trg lesnih goriv v Sloveniji

Dr. Nike Krajnc, mag. Mitja Piškur, dr. Peter Prislan, Matevž Triplat, Tina Jemec, GOZDARSKI INŠTITUT SLOVENIJE

Po statističnih podatkih v slovenskih gospodinjstvih za namene ogrevanja porabimo na leto več kot 1.600.000 t lesa. Raba lesa za energetske namene v zadnjih letih narašča, kar je delno posledica rasti cen fosilnih goriv v prejšnjih letih, delno slabšanja socialno-ekonomskih razmer na podeželju, delno pa sistema nepovratnih sredstev za sodobne kotle in nekatere stroje.

Ogrevanje rastlinjakov z lesno biomaso

Marjan Kadivec, BIOMASA d.o.o.

Kmetija Kadivec iz Hrastja se je po osamosvojitvi preusmerila v zelenjadarstvo in začela s pridelavo solate. Povečali so pridelavo krompirja in zelja za kisanje. Za proizvodnjo kislega zelja pa so preuredili hlev v sodobno kisarno. Zaradi povečane proizvodnje so postavili rastlinjake. Leta 2007 so za potrebe toplote postavili kotel na lesne sekance proizvajalca Fröling, moči 110 kW, leta 2013 so izvedli rekonstrukcijo kotlovnice in obstoječemu kotlu dodali še 320 kW. Na strehah obeh gospodarskih poslopij sta nameščeni dve sončni elektrarni moči 37 kW. Njihove vzgojene rože ter sadike zelenjave so še posebej zelene, ker so ogrevane s toploto iz lesne biomase in z elektriko iz sonca.

Nove bioplinske tehnologije

Dr. Viktor Jejčič, Kmetijski inštitut Slovenije

Trenutno se v Sloveniji, bioplin na vseh kmetijskih bioplinskih napravah uporablja na kogeneracijskih enotah za proizvodnjo električne in toplotne energije, vendar samo manjše število bioplinskih naprav oddaja toploto drugim odjemnikom (zaradi tehničnih in ekonomskih ovir), zato je izkoristek bioplinskih naprav nizek. Za domače kmetijstvo in druga področja uporabe obstaja neizkoriščeni potencial na področju mikro bioplinskih naprav modularne izvedbe. Bioplin nam ponuja tudi drugo možnost, npr. čiščenje in njegovo nadgradnjo do faze biometana. Z vbrizgavanjem biometana v prihodnosti bo mogoče izkoristiti obstoječo mrežo zemeljskega plina in plin transportirati tudi na večje razdalje. S čiščenjem in nadgradnjo bioplina do faze biometana se tudi povečuje število potencialnih odjemnikov bioplina. Podan je pregled nekaterih  tehnologij, ki bodo omogočile boljše izkoristke v proizvodnji bioplina v prihodnosti, njegovo nadgradnjo v biometan ter uporabo biometana za pogon traktorjev, delovnih strojev in drugih vozil.

Prostorske merske tehnologije za izboljšanje energetske učinkovitosti v kmetijstvu

Gašper Genorio, Geoservis, d. o. o.

Izboljšanje energetske učinkovitosti v kmetijstvu in številnih drugih dejavnostih je velik izziv, ki lahko odloča o ekonomski upravičenosti le-teh. Upravljavci imajo na voljo številne mehanizme in rešitve, ki omogočajo izboljšave delovnih procesov. Velik vpliv na odločanje imajo podatki, ki so vezani na prostor oziroma na koordinate v prostoru. Za ustrezno kakovost in zanesljivost prostorskih podatkov je potrebno izbrati pravo rešitev za zajem in obdelavo podatkov, ki hkrati postreže rezultate v razumljivi in aplikativni obliki.

Obnovljivi viri in učinkovita raba energije ter možnost EU financiranja

Rok Šimenc, Roko Padovac, BSC, Poslovno podporni center, d.o.o., Kranj

BSC Kranj je v zadnjem programskem obdobju 2007-2013 izvedel osem evropskih projektov iz področja  obnovljivih virov in učinkovite rabe energije med katerimi je bil največji projekt REAAL z vrednostjo več kot 5,2 milijona EUR.  V Sloveniji se je s projekti izvedenimi  s kohezijskimi sredstvi v obdobju 2007-2013 zmanjšala emisija toplogrednih plinov CO2 za več kot 150.000 ton. Ocenjeni prihranek zaradi naložb v energetske sanacije bolnic, domov za ostarele, dijaških in študentskih domov, ter stavb lokalnih skupnosti je več kot 20 milijonov EUR letno.

Utegne vas zanimati tudi...

Hitre povezave